Usoda nepremičninskega davka je zapečatena – davka v tem mandatu ne bo, je prejšnji teden potrdila vlada. Odločitev sledi skoraj enoletnim razpravam, javnim obravnavam in številnim kritikam, ki so spremljale predlagana izhodišča za novo obdavčitev premoženja.

Predlog, ki je predvideval 1,45-odstotno obdavčitev druge in vsake nadaljne nepremičnine, v kateri lastnik ne prebiva, je med javno obravnavo prejel več kot 500 pripomb iz različnih sektorjev, med njimi nepremičninska združenja, gospodarska zbornica, sindikati, pa tudi od posameznikov. 

Kritike so poudarjale predvsem nedodelanost predloga, nesorazmerno obremenitev srednjega sloja, pomanjkanje pravne varnosti za najemodajalce in navsezadnje tudi vprašljivost kar se tiče dejanskega vpliva na aktivacijo praznih stanovanj.

V nadaljevanju: 

Kaj bi prinesel predlagan davek? 

Kaj bo vlada storila sedaj?

Kakšne kritike je prejel predlog?

Slovenija bi imela s predlaganim davkom eno najvišjih obdavčitev v regiji

Dušan Lazar: »Lastništvo nepremičnin je že zdaj močno obremenjeno.«

Kaj bi prinesel predlagan davek?

Spomnimo, vlada je pod vodstvom premierja Roberta Goloba konec leta 2024 predstavila izhodišča za uvedbo novega davka na stanovanjske nepremičnine, s katerim bi obdavčili drugo in vsako nadaljnjo nepremičnino v lasti fizičnih in tudi pravnih oseb. Predlagana davčna stopnja bi znašala 1,45 % posplošene tržne vrednosti nepremičnine, kot jo je ocenila Geodetska uprava RS (GURS). Več o novih vrednostih vaše nepremičnine lahko preberete v članku:

Vaša nepremičnina bo dobila novo posplošeno vrednost

Davek naj bi bil namenjen spodbujanju najemniškega trga, razbremenitvi dela (prihodki od davka bi se uporabili za znižanje davčnih obremenitev plač), in reševanju stanovanjske problematike (davek naj bi pomagal aktivirati približno 14 tisoč praznih stanovanj, predvsem v Ljubljani).

Kaj bo vlada storila sedaj? 

Ministrstvo za finance namesto uvedbe nepremičninskega davka pripravlja ukrepe za krepitev pravne varnosti na stanovanjskem trgu in izboljšanje sistema registracije najemnih pogodb.

Osredotočajo se na naslednje rešitve:

1. Krepitev pravne varnosti najemodajalcev in najemnikov: Kot sporočajo na ministrstvu, so  analize pokazale potrebo po boljšem pravnem položaju lastnikov, ki oddajajo stanovanja, in hkrati tudi učinkovitejšo zaščito pravic najemnikov. 

2. Hitrejše reševanje najemnih sporov: V sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje proučujejo možnosti za hitrejše in učinkovitejše reševanje sporov, povezanih z najemnimi razmerji.

3. Izboljšanje sistema registracije najemnih pogodb: Pripravljajo izboljšave, ki bodo povečale pravno preglednost in tako spodbudo legalnega oddajanja stanovanj. 

Kakšne kritike je prejel predlog?

Še pred naznanitvijo vlade, da davka v tem mandatu ne bo sprejela, je predlog naletel na številne negativne odzive, tudi zaradi pomanjkljive zastavljenosti in neusklajenosti med strankami. V procesu javne obravnave so se namreč pokazale razlike med koalicijskimi strankami glede oblike in višine davka – medtem ko je Levica zagovarjala progresivno obdavčitev, je SD podprl enotno davčno stopnjo. Predlog je ostro kritizirala tudi strokovna javnost; pogost očitek je bil, da bi bil nesorazmerno obremenjen srednji sloj, ki ima v lasti dodatno nepremičnino, medtem ko premožni lastniki špekulativnih nepremičnin ne bi bili dovolj obremenjeni. Kritiki so izpostavljali tudi neustrezne nepremičninske evidence, ki bi izvedbo davka otežile.

Slovenija bi imela s predlaganim davkom eno najvišjih obdavčitev v regiji

Če bi bil predlagan davek sprejet, bi imela Slovenija enega najvišjih nepremičninskih davkov v regiji. 

Hrvaška je denimo s prvim januarjem letos sprejela nov davek na nepremičnine, obvezen za vse lastnike stanovanjskih nepremičnin, pri katerih je višina od 0,6 in 8 € na kvadratni meter, odvisno od odločitve posamezne lokalne skupnosti.

Za primerjavo, po najvišji stopnji bi tako lastnik stanovanja v velikosti 70 kvadratnih metrov plačal 560 evrov davka letno, medtem ko bi lastnik takšne nepremičnine v Sloveniji, če bi bila njena posplošena vrednost recimo 280 tisoč evrov, plačal dobrih 4000 evrov davka letno. 

V Avstriji sta medtem poznani dve glavni obliki obdavčitve: davek na pridobitev nepremičnine (podobno kot pri nas davek na promet nepremičnin) in letni davek na nepremičnine. Davek na pridobitev nepremičnine znaša 3,5 % od kupnine, pri nepridobitnih prenosih (npr. dediščina, darilo) pa velja progresivna stopnja – od 0,5 % za vrednosti do 250.000 evrov, do 3,5 % nad 400.000 evrov.

Letni davek na nepremičnine, ki ga določajo občine, temelji na ocenjeni vrednosti nepremičnine. Pri tem osnovna stopnja znaša do 0,2 %, nato pa se pomnoži z občinskim faktorjem (ta lahko znaša do 500 %), pri tem skupna letna obremenitev ne preseže 1 % ocenjene vrednosti.

Dušan Lazar: »Lastništvo nepremičnin je že zdaj močno obremenjeno.«

Dušan Lazar, direktor franšize Century 21 za Slovenijo in Hrvaško, pozdravlja odločitev vlade, da predlog davka na nepremičnine umakne. Po njegovem mnenju je obdavčitev nepremičnin v Sloveniji že zdaj visoka.

»Poleg izjemno visokega DDV-ja lastniki plačujejo še davek na promet ob kupoprodaji, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), lastniki počitniških objektov pa tudi turistično takso. Poleg tega obstajajo številne druge dajatve, ki se zaračunavajo prek trošarin in omrežnin,« opozarja Lazar.

Poudarja, da bi bil smiselno razmisliti le o uvedbi davka na gradbena zemljišča, na katerih se ne gradi, saj bi to spodbudilo razvoj stanovanj. Ključno pa se mu zdi urejanje najemniškega trga: »Namesto uvajanja novih davkov bi bilo bistveno učinkoviteje znižati obdavčitev oddajanja nepremičnin, kar bi lastnike spodbudilo k legalnemu oddajanju. Hkrati bi morali izboljšati zaščito najemodajalcev, ki so trenutno v slabem položaju.«

Ob tem opozarja, da bi morala država prenehati z negativnim odnosom do lastnikov več nepremičnin: »Večina jih je do premoženja prišla z delom, trudom in odrekanjem. To ni nekaj, kar bi bilo treba kaznovati,« zaključuje.

Članki, ki bi vas tudi lahko zanimali: 

Koliko Slovencev si lahko privošči nakup nepremičnine?

Miljarda evrov za gradnjo stanovanj ne bo rešila nepremičninskega trga 

Besede, ki se pojavljajo v članku: 

Nepremičnine, davek, lastniki, vlada, obdavčitev, predlog, nepremičninski, najemodajalci, trgu, pravna, zaščita, obremenitev, srednji, sloj, vrednost, občine, stopnja, nepremičninske, javna, obravnava, zakon, kritike, razvoj, trg, pravice, postopki, pogodbe, evidenca, ukrepi, stanovanja, davčni.

Uredniške smernice N24.si

Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.

To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na odvetnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.