Milijarda evrov za gradnjo stanovanj ne bo rešila nepremičninskega trga brez pospešitve birokracije

Slovenija naj bi v naslednjih 10 letih dobila 20 tisoč novih stanovanj

Vlada je potrdila predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novelo stanovanjskega zakona. Glede na predlog naj bi vlada v prihodnjih desetih letih za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj namenila skupno milijardo evrov za povečanje obsega javnih najemnih stanovanj, ki v Sloveniji trenutno predstavljajo zgolj štiri odstotke vseh stanovanj– krepko pod evropskim povprečjem, ki znaša okoli osem odstotkov. Slovenija naj bi tako po načrtih vlade do leta 2035 dobila 20 tisoč novih stanovanjskih enot. 

Dušan Lazar, direktor in lastnik franšize nepremičninske agencije C21, ob tem opozarja: “Ključni problem, zaradi katerega imamo pomanjkanje stanovanjskih kapacitet ni pomanjkanje denarja, temveč predvsem birokratske ovire.”

V nadaljevanju:

Kaj točno prinaša nov predlog zakona? 

Zakaj nov predlog zakona verjetno ne bo rešil stanovanjskega trga? 

Primerjava: Slovenija je med državami z najmanjšim številom stanovanjskih enot na prebivalca v EU

Kaj točno prinaša nov predlog zakona?

Kot je podrobneje pojasnil državni sekretar Klemen Ploštajner v izjavi, ki jo povzema RTV, bo večina sredstev šla za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada RS. Ta bo v prihodnje gradil lastne projekte in sočasno sofinanciral pobude občin ter neprofitnih stanovanjskih organizacij. 

Dodatno bo prek SID banke omogočeno subvencionirano posojanje, banka bo pri tem upravljala četrtino sredstev, država bo dodatno po modelu 75:25 subvencionirala obrestno mero. To naj bi sprostilo dodatne vire financiranja, tudi z evropske ravni.

Zakonodaja prinaša spremembe tudi na področju zemljiške politike. Občine bodo lahko tako zemljišča brezplačno prenašale na državni ali regionalne stanovanjske sklade, to naj bi po oceni vlade bistveno skrajšalo in poenostavilo postopke za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Občine bodo dobile tudi več manevrskega prostora pri določanju ciljnih skupin upravičencev do javnih stanovanj. 

Lazar: Brez pospešitve birokracije in spremembe zakonodaje učinka ne bo

Lazar ob tem opozarja: “tudi, če je letno namenjenih 100 milijonov evrov, celoten znesek verjetno ne bo izkoriščen.”  Kot pojasnjuje, naj bi bilo šlo 75 milijonov evrov neposredno iz proračuna, pri tem je ključno, da bodo ta sredstva dejansko prejeli le tisti stanovanjski skladi, ki bodo imeli že pripravljene in odobrene projekte.

»Če projekti ne bodo pravočasno pripravljeni, denar ostane neporabljen,« poudarja direktor in lastnik franšize nepremičninske agencije C21. Preostanek sredstev naj bi bil na voljo prek SID banke v obliki kreditov, kjer pa bodo pogoji drugačni kot pri proračunskih sredstvih. Po njegovi oceni bo v praksi verjetno porabljenih le okoli dve tretjini sredstev letno.

Glavno oviro Lazar vidi predvsem v počasni birokraciji: »Izdajanje gradbenih dovoljenj je izredno počasno, enako velja za spremembe prostorskih načrtov. Tudi občine pogosto potrebujejo več let, da pridejo do vseh potrebnih dovoljenj,« opozarja in doda, da je pridobivanje novih zazidljivih parcel še vedno zapleteno, kljub državni podpori pa se postopki ne izvajajo dovolj hitro.

Sogovornik opozarja tudi na pomanjkanje velikih gradbincev, ki bi lahko prevzeli večje projekte, ter neučinkovito zakonodajo na področju javnih razpisov, ki po njegovem mnenju omejuje izvedbo večjih gradenj.

»Te težave bi bilo treba urejati sočasno, sicer bo tudi teh 100 milijonov evrov ostalo brez pravega učinka. Poleg javne bi morali pospešiti tudi zasebno gradnjo,« sklene Lazar.

Slovenija med državami z najmanjšim številom stanovanjskih enot na prebivalca

Po besedah ministra za solidarno prihodnost, Simona Maljavca, naj bi zakon do leta 20235 omogočil gradnjo približno 20 tisoč novih stanovanj. Gre torej za dolgoročen cilj vlade, ki presega okvir aktualnega vladnega mandata. 

Slovenija je po stanovanjskih enotah na prebivalca v primerjavi s sosednjimi državami in Nemčijo sicer na samem dnu, kažejo podatki Statiste za leto 2023. 

Na tisoč prebivalcev je imela Slovenija tako 413 stanovanjskih enot, sledila je Nemčija s 516 enotami, Avstrija z 597 enotami, Italija s 580 enotami, največ enot na 1000 prebivalcev pa je imela Hrvaška, in sicer 618. 

Kljub pomanjkanju stanovanjskih kapacitet, smo imeli v lanskem letu že tretje leto zapored upad izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe. Natančneje, je bilo v letu 2024 v Sloveniji izdanih nekaj več kot 5800 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je dva odstotni upad glede na leto prej. Še izrazitejši je bil padec pri načrtovanih stanovanjih – teh je bilo za 14 odstotkov manj kot leto prej, kar kaže na nadaljevanje negativnega trenda na področju stanovanjske gradnje, kljub napovedani državni podpori, piše SURS. 

Članki, ki bi vas tudi lahko zanimali:

Bodo najemodajalci dobili ugodnejše pogoje?

Analiza trga 2025: Za koliko so se prodala stanovanja v Ljubljani letos?

Dražbe: Kaj bi za manj kot 200 tisoč evrov dobili v Ljubljani in v hrvaški Istri?

Besede, ki se pojavljajo v članku: 

Stanovanja, gradnja, zakon, vlada, sredstva, milijarda, javna, najemna, nepremičnine, birokracija, projekti, dovoljenja, skladi, SID, subvencije, proračun, občine, zemljišča, postopki, gradbenih, dovoljenj, enot, prebivalcev, Lazar, Maljevac, zasebna, razpisi, infrastruktura, upad, Slovenija.

Uredniške smernice N24.si

Uredništvo N24 pripravlja vsak članek v skladu s strogimi kakovostnimi smernicami in se pri tem opira na zanesljive vire. Naši uredniki in urednice imajo visoko raven znanja o nepremičninah in vas kot strokovnjaki obveščajo z informativnimi in zaupanja vrednimi vsebinami. Naše vsebine nenehno izboljšujemo in optimiziramo ter se trudimo, da so čim bolj prijazne bralcu.

To besedilo je zgolj informativne narave in ne nadomeščata pravnega nasveta. Priporočamo, da se za konkretne nasvete obrnete na odvetnika, specializiranega za nepremičninsko pravo.